Nisem tipična trenerka. Šport je del mene skoraj vse življenje in že sam me je naučil discipline, vztrajnosti in zaupanja v svoje telo. Kot mlada in nekoliko naivna športnica sem verjela, da bom od njega tudi živela. Potem se je življenje odvilo drugače: prišle so poškodbe, operacije, materinstvo ter obdobja brez varstva in z zelo malo časa zase. Naučiti sem se morala organizirati, sprejeti, da se cilji spreminjajo, in se vedno znova sestaviti, da sem lahko našla pot nazaj k sebi. Zato danes vem, da napredek ne zahteva popolnih pogojev, temveč potrpežljivost, prilagodljivost in pristop, ki ga lahko vključimo v resnično življenje.
01 · ZAČETKI
Od Kopra do športne gimnazije.
Odraščala sem v Kopru. Pri štirih letih sem začela trenirati plesno-navijaško akrobatiko in gimnastiko, okoli desetega leta pa sem se počasi začela ukvarjati tudi z rokometom. Sčasoma je prav rokomet postal moj glavni šport.
Dobri rezultati in uvrstitev v mladinske reprezentančne selekcije so me po osnovni šoli pripeljali na Športno gimnazijo Šiška, v rokometni oddelek. Jutranji in popoldanski treningi so postali del mojega vsakdana, šport pa me je naučil discipline, vztrajnosti in odgovornosti do sebe ter ekipe.
02 · PREOBRAT
Poškodba me je pripeljala v fitnes.
Ob koncu gimnazije so mojo športno pot zaznamovale poškodbe in dve operaciji kolena. Rehabilitacija me je pri sedemnajstih letih prvič zares seznanila s fitnesom. Kar je bilo sprva način vračanja po poškodbi, je postalo moja stroka in pomemben del življenja.
Po gimnaziji sem nadaljevala študij na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, zaključila športno vzgojo in se usmerila v fitnes. Diplomirala sem s programom stabilizacije trupa in ramenskega obroča.
Sem mama dveh otrok in za menoj sta dva carska reza, vmes pa tudi operacija slepiča. Vsi ti posegi so vplivali na stabilnost trupa in od mene zahtevali postopno, premišljeno vračanje k gibanju. Skupaj s prejšnjimi športnimi poškodbami so mi dali zelo osebno razumevanje tega, kaj pomeni znova graditi moč in zaupanje v svoje telo.
Prav zato sem pri treningu tako natančna glede tehnike, izvedbe in prilagoditev. Vsak človek v vadbo vstopa s svojo zgodovino, omejitvami in izkušnjami, zato zame dober program nikoli ni enak za vse.
04 · DANES
Trening je osnova, ne celotno življenje.
Fitnes ostaja moja osnova praviloma dvakrat tedensko, druge aktivnosti pa prilagajam času in obdobju življenja. Rada hodim v hribe in gore, vozim specialko in gorsko električno kolo, vadim stojo na rokah ter pozimi veliko smučam.
Poleti za približno mesec dni upočasnim. Takrat so v ospredju mobilnost, raztezanje, supanje, surfanje, wakeanje in smučanje na vodi. Gibanje zame ni kazen ali projekt za nekaj tednov. Je način življenja, ki se spreminja skupaj z nami.
“Trening se mora prilagoditi življenju. Ne življenje treningu.”